V začetku osemdesetih se je hitrost najprej povzpela na 1200 in 2400 bitov na sekundo ter se za nekaj časa ustalila pri 14.400 b/s. Takrat je veljalo, da je hitrost 19.200 bitov na sekundo zgornja meja, ki jo lahko dosežemo po navadnem telefonskem vodu, in nekateri izdelovalci so »tipali« ob tej meji z modemi, ki so prenesli za 19,2 Kb podatkov na sekundo, vendar ta hitrost ni bila podprta s strani organizacije ITU. Da je mogoče vsako mejo preseči, so izdelovalci dokazali z modemi, ki so podpirali 28,8 Kb/s in kmalu zatem z manjšo nadgradnjo standarda omogočali že 33,6 Kb/s.