Razvili so tudi mehanske preklopnike, ki so, če je šlo za videokonferenčni klic, obema sogovornikoma zagotovili ustrezno pasovno širino, tri parice torej. Tako enostavno je šlo le pri klicih znotraj centrale (na primer znotraj podjetja), pri klicih v druga omrežja pa se je precej zapletlo, saj je bila frekvenčna širina za prenos videa (1 MHz, kar je bilo 300-krat več od frekvenčne širine za prenos običajnega telefonskega pogovora) odločno prevelika, bolje rečeno - predraga.
Nekoliko izboljšani Picturephone so širšemu trgu ponudili šele šest let pozneje, vendar trg zanj še ni bil pripravljen.