Do sredine 80. let se je tako izoblikoval standard za 70-milimetrski film, ki je obsegal tri prednje kanale, dva zadnja in en kanal za posebne učinke - poimenovali so ga... ja, 5.1, pri čemer tista enica pomeni, da ima dodatni kanal omejen frekvenčni odziv (med 3 in 120 Hz). S tem so razvijalci prišli do minimuma, ki je potreben za dobro razporejanje zvoka. Odtlej so sicer razvili že različne sisteme, kot so 6.1, 7.1, 10.2 ali celo 12.1, a 5.1 ostaja osnovni standard za prostorski zvok.