Veliki premiki so se začeli dogajati konec 70. let, predvsem v laboratorijih Dolby, kjer so razvili sistem Dolby Stereo. Ta je omogočil optično zapisovanje štirih kanalov na dva stereo kanala filma, poseben kanal za nizke pa so dodali leta 1977 v legendarnem filmu Vojna zvezd, leta 1978 v Supermanu pa še dva zadnja kanala. Do sredine 80. let se je tako izoblikoval standard za 70-milimetrski film, ki je obsegal tri prednje kanale, dva zadnja in en kanal za posebne učinke - poimenovali so ga... ja, 5.1, pri čemer tista enica pomeni, da ima dodatni kanal omejen frekvenčni odziv (med 3 in 120 Hz).