Šele v petdesetih letih prejšnjega stoletja so se zaradi vse večje priljubljenosti televizije rodile težnje po večjih tehničnih inovacijah. Med takimi inovacijami je štirikanalni zvok s tremi prednjimi zvočniki in četrtim zvočnikom za posebne učinke (torej nekakšen zgodnji sistem 3.1), že kmalu pa se je pojavil 70-milimetrski film s šestimi kanali - levim in desnim, tremi prednjimi kanali in kanalom za posebne učinke. V hi-fi napravah je bilo treba na prostorske rešitve čakati malo dlje, saj že dolgo prevladuje stereo zvok, drugi standardi pa so bolj eksotika.