Kasneje so nastali podobni programi (programski usmerjevalniki), ki pa so ponujali dejansko deljenje internetne povezave oziroma NAT (Network Address Translation), kot se temu strokovno reče. To v praksi pomeni, da je en računalnik še vedno »glavni«, ima nameščen komunikacijsko napravo (modem, vmesnik ISDN, ADLS), v njem pa deluje poseben program (npr. Sygate). Vsem drugim računalnikom je dovolj v omrežnih nastavitvah/Privzeti prehod (Default gateway) vpisati številko IP »glavnega« računalnika.