V Windows XP (oz. 2000 in še prej NT) je sistem souporabe imenikov bolj zapleten, saj je ta operacijski sistem že v osnovi večuporabniški. To pomeni, da lahko za vsak deljeni imenik določimo, kateri uporabnik ima pravice do njega in kaj sme tam početi (določimo lahko samo branje, pisanje, brisanje in še marsikaj). Težava v domačem okolju, ki ponavadi nima strežnika, ki bi vzdrževal neko domeno uporabniških imen, je v tem, da morajo biti v vse računalnike za udobno delo vpisana enaka uporabniška imena z enakimi gesli.