Arhitektura Intelovega procesorja Pentium 4 je bila že od vsega začetka zasnovana tako (20-stopenjski cevovod), da omogoča delovanje pri zelo velikih frekvencah. Poučeni vedo povedati, da je bilo temu cilju (in posodobitvi ukazov SSE) žrtvovano vse, celo hitrost modula za računanje s plavajočo vejico, za katerega je na silicijevi rezini »zmanjkalo prostora«. Posledica je bila, da je konkurenca (AMD Athlon) kljub veliko nižji frekvenci delovanja Pentiume 4 z razmeroma nizkimi frekvencami (1,6 GHz, 1,7 GHz) redno in brez težav premagovala.