Ti (ključi druge faze) so namenjeni varni izmenjavi informacij v drugi fazi, ki neposredno sledi prvi. Prva faza poskrbi tako zgolj za izmenjavo ključev, za generiranje uporabniških ključev pa ni odgovorna. Ta faza je tudi procesno nadvse zahtevna, a to navsezadnje ne povzroča posebnih težav, saj primarnih varnostnih elementov ni treba oblikovati prepogosto (samo enkrat na dan ali celo na teden).