Vsaka dodatna informacija namreč odžira prostor uporabnim podatkom, poleg tega, da so kompleksnejše funkcije (elektronsko podpisovanje na primer) tudi časovno potratnejše. Ravno uporabniške zahteve so zato tiste, ki narekujejo uporabo določenih funkcij: overjanje izvora in ponora, šifriranje, podpisovanje itd. Uporaba različnih oblik zaglavij je odvisna tudi od načina izmenjave podatkov, ki je lahko transportni ali tunelski (o obeh načinih nekoliko pozneje).