Celotno breme grafične obdelave je tako padlo na procesor, to pa je sistem zelo upočasnilo. Kmalu je postalo jasno, da se lahko delovanje sistema pospeši, če del grafičnih ukazov izvaja posebej prirejen čip na grafični kartici, procesor pa se posveti drugim opravilom. Tako so nastali prvi pospeševalniki 2D, ki so bili zmožni risati daljice, osnovne likev, premikanja in spreminjanja oken in so s tem bistveno pospešili delovanje Oken in pisarniških programov.