Podobno lahko entiteta B uporabi javni ključ entitete A za šifriranje sporočil, ki jih ji pošilja. Vnovič je lahko prepričana, da jih bo brala le entiteta A, če zaupa, da ima samo ta skrivni ključ, potreben za prepoznavanje sporočil.
Ta način ne omogoča vzajemnega overjanja: entiteta B ve za entiteto A, toda entiteta A ne ve nič o B.