Za začetek je nujno nastaviti vsaj šifriranje prijavnega gesla (CHAP), enako nujno pa je zagotoviti šifriranje samega prometa. Če na sprejemni strani (recimo v službi) za povezavo VPN uporabljamo starejši NT Server 4, lahko nastavimo le 40-bitno šifriranje MPPE, ker so Američani še nedavno omejevali izvoz boljše enkripcije; če imamo nameščen najnovejši popravek za NT ali Windows 2000, pa je šifriranje avtomatsko 128-bitno, torej že kar precej varno. Vsako šifro je sicer mogoče razbiti, vendar je vprašanje, ali se bo hekerju splačalo v razbijanje vložiti toliko truda.