Prenos obrtnega znanja je velika modrost, saj se prenaša točno po takih kapljicah, kakršne je sposoben učenec sprejeti, hkrati pa se vse preverja v praksi in se morebitne napake in neznanja odpravljajo, ko še ne morejo narediti veliko škode. Ne zgodi se, da bi moral čevlje izdelati popoln neznalec in bi zato čevelj začel puščati, ko bi stopili v prvo lužo.
Tak način učenja je v nekoliko bolj odročnih krajih še vedno živ in prav užitek je videti mlade ljudi, ki že obvladajo svoj posel, čeprav morda ne znajo niti poštevanke.