V starih časih, na primer v časih velikih civilizacij Grčije, Rima, stare Kitajske, so izbrane otroke poučevali učitelji osebno. Praviloma je šlo za poučevanje otrok plemstva oziroma oblastnega sloja, da so se izobrazili v veščinah, potrebnih za vladanje. Obvladali so na primer tako abstraktna znanja, kot so pisanje, računanje, zemljepis, tuji jeziki.