Med enim od obleganj je številna turška vojska čakala jutro za napad.
Peščica domačinov, ki so pribežali v grad, se je spomnila domiselne ukane. so prižgali bakle in začeli z njimi hoditi navzgor po grajski poti, se vračali za obzidjem na začetek in od tod spet hrupno lomastili proti vrhu, kakor da prihajajo na grad vedno novi.