To sem si ves čas mislila, da moram zbežati temu, da bi umrla. Ko nehaš hodit na kemoterapijo, ko nehaš biti obsevan, potem pa nenadoma ni nikogar več, kamor bi hodil. Takrat sem pa jaz dobila občutek, da sem pa izgubljena in ko sem hodila mimo "onkopsihologije", v začetku sem rekla, da me tam ne bodo videli, ampak bolj ko se je moje obsevanje bližalo koncu, bolj sem pogledovala na to desno stran, ko sem se vračala domov.