To je bilo zadnje premoženje, ki ga je mesto Ljubljana še imela. Danes bi se lahko obrisal pod nosom, če bi takrat tisto prodali in je treba priznat, tako kot, njeno vlogo v nemogočih razmerah, je treba tudi priznati, da je takrat, ko smo mi šli v frakcijo, nas je bilo deset, ko smo naredili sto amandmajev na to razprodajo, kljub temu, da nas je na izvršnem svetu stranke, nam je dopovedoval, da je to drobiž, da je to treba prodat in tako naprej, je podprla naše amandmaje in s tem rešila današnje gospodarstvo mestne občine. Te stvari niso tako enobarvne.