Življenje je tod sicer vedno zahtevalo precej iznajdljivosti. Zaradi skope zemlje so se moški vse od konca 15. stoletja, ko je cesar III. tem krajem podelil krošnjarski patent, čez zimo odpravili po velemestih, na primer po in Budimpešti, iskat zaslužek. Večina krošnjarjev je za izdelke, ki so jih imeli v svojih koših, igrala igro fiks- niks.