To pomeni, da je tudi ta knjiga en luciden, pogosto hudomušen kalidarium, ker je poln srečanj, poln korakov. Jaz bi tako rekel, pot pešca in pot črk so sotočje srečanj in epifanij in sam piše avtor nekje, da prišlek naprede gosto štreno sanjarij. Če ima Pariz nek svoj pariški splen in če je New multikultim, kaj je ta poetičen srž Berlina?