Ker se mi zdi, da res ni sledu neke slabe vesti ali pa kakršnegakoli zadržka, pomisleka,, preden izrečeš recimo besedo čefur, pač uporabiš to kot neko dejstvo ali pa kot neko psovko, kot neko objektivnost. Ja, gre za mogoče prevzem neke vsiljene identitete, ki potem postane kraj pozitivne afirmacije. Meni se zdi to tako s čefurjem, saj to je načel Magnifico in je tudi citiran tukaj pravzaprav, ampak vsaj v krogu, kjer se jaz malo bolj gibljem in je gotovo na nek način aseptičen glede marsičesa, ampak čefur se uporablja šele takrat, ko je malo alkohola, ko je neka solidarnost potrebna, takrat se začne govorit o čefurjih.