Žena in njegov 12- letni sin, nadarjeni violinist, sta umrla v taborišču. Groze uničevalnega zla, ki jo je ljudem prizadel nacizem, seveda ne more v vseh razsežnostih poustvariti nobeno umetniško delo, a pomembno je pravi pisatelj, da ne molčimo. Pot upanju odpira z človeškimi očmi, govori o ljubezni, tudi o čustvu, ki vzklije med krojačevo hčerko, deklico Edino in dečkom.