Jaz sem včasih celo mislil, da bom lahko videl skozi to oko, ampak to oko je za človeka nedosegljivo in prav v tej nedosegljivosti se mi je zdelo, da ni zgolj lepo, milovko, ampak je nekaj grozljivega, kar kot neka slepa pega, ki čemi nad svetom, nad zgodovino, nad usodami. In pravzaprav srka vase in če so tam zapisane vse zgodbe, tako kot pravi, da človek ob smrti potuje skozi nek tunel in vidi vse svoje življenje, se mi je zdelo, da je to premalo, da tisti, ki ostanemo, se moramo spominjati.
Roman Biljard v Dobrayu nam govori, da se v literaturi nek čas in prostor najgloblje odtisneta.