Groze uničevalnega zla, ki jo je ljudem prizadel nacizem, seveda ne more v vseh razsežnostih poustvariti nobeno umetniško delo, a pomembno je pravi pisatelj, da ne molčimo. Pot upanju odpira z človeškimi očmi, govori o ljubezni, tudi o čustvu, ki vzklije med krojačevo hčerko, deklico Edino in dečkom. Te drobne zgodbe, ki jih ta roman potem počlovečijo, ker zgodba sama je pošastna, presega neke človeške zmožnosti presojanja o dobrem in zlem, o pravici in nepravici, o življenju in smrti.