On je bral eno pesem, tako zelo s patosom, in vsi, množica je padla. Medtem ko je Michaux gledal nadrealiste, Bretona, pa na drugi strani videl, da so kritični, da se mrščijo in je takoj videl, da tukaj nekaj ni v redu. In potem je rekel, da je šele, ko je šel ven, uspel k sebi priti, do tega svojega občutka in rekel, da ni v redu.