Vendar sva v teh najinih srečanjih in v teh pogovorih o tem času, ugotovila, da je marsikatera zgodba, marsikateri dogodek, ostal nezapisan v njegovi knjigi. je zato predlagal, oziroma sva se nekako dogovorila, da nekaj teh njegovih pripovedi, posnameva, prav z namenom, da ostane, tudi po njegovem odhodu, njegovo pričevanje ohranjeno. In pri tem opisu elektrošoka, ki ga je bil deležen v zaporih in potem brez spremstva paznika, ki ga je poznal še iz časa svojega sodelovanja v Ozni in potem opisovanje zaslišanj, kako so ta zaslišanja potekala in kako se je on na ta zaslišanja odzival, vsa ta pričevanja so danes, ko ta generacija ljudi odhaja in danes, ko Zavadlava ni več, še kako pomembna.