Tisto, kar je bilo v ljudeh, je bila notranja bolečina, krivica. Neskončno dolgi čas, nekateri so bili obsojeni celo na smrt, potem skoraj na dosmrtno ječo in želeli so si ven, biti svoboden. Obenem smo bii pa mi zelo disciplinirani in smo rekli, delo nas nič ne ponižuje, bomo tudi pokazali, kaj znamo in tako smo se vključili v dnevni red gradbišča.