Se pravi prepustiti zgolj samo enemu, da vodi varnostno politiko, je zelo napačno. Tudi v tem smislu je nacionalna strategija o zatiranju in preprečevanju kriminalitete, ki je bila sprejeta v lanskem letu v bistvu pripravila tovrstne ukrepe, da praktično tudi posamezna ministrstva na posameznih področjih- naj bo to omejevanje prepovedahih drog, omejevanje nasilja v šolah z združenimi močmi, najsibo v obliki delovnih skupin, medresorskih skupin, itd. Skupaj pripravlja in izvaja ukrepe, bistvo vsega pa je, da potem je potrebno tudi izvajati nadzor nad temi ukrepi, ocenjevati ali je bila smer, ki smo si jo zastavili pravilna ali ne?