Ima tega dobrega čuvaja, tega svojega tako rekoč telesnega stražarja, ki kdaj pa kdaj kot piše, v bistvu celo zapre to sobo, v kateri on sedi, zato ker začuti, da bi ta njegov posvečeni obiskovalec potreboval nek mir in v resnici kdaj pa kdaj zapre to sobo. Skratka, ima nekega tega svojega, to se mi zdi pri pogosto, nekega svojega človeka, kot on reče, tudi za to svojo dolgoletno partnerico, nekega človeka, ki zanj skrbi na nek najbolj subtilen možen način, da ga nikoli ne zmoti ta čuvaj. Ugiba željo, kdaj hoče bit on sam, kdaj mu ustreza, kdaj mu ne.