On nenehno govori, da je Avstrija seveda katastrofa, hkrati pove, da ima to Avstrijo rad in v tej ambivalenci on nenehno ravno tudi v literaturi prehaja. On pravi, da je glasba največja in najbolj posvečena umetnost, potem pa istočasno reče, da so Avstrijci seveda katastrofa, ker je nacizem in glasba sta pravzaprav v Avstriji eno in isto. A je mogoče vzpostavit dvojico med dobro umetnostjo in slabo umetnostno zgodovino v tem romanu?