Ko so se v lepem poprazničnem jutru tiho odprla vrata slovenske nekropole, tam za Gospodarskim razstaviščem v Ljubljani, je človek lahko ostrmel. Navje, kjer spe velikani naše književnosti in kulture, ga je pričakalo s prevrnjenimi nagrobniki. Če bi se to zgodilo pred letom ali kaj, ko ta park še ni bil vsaj za silo urejen, bi kdo upravičeno lahko pričakoval, da so ta pošastni ples v resnici uprizorili Vodnik, pa in, skupaj z in še kom.