Jaz sem prišel v tisti rudnik, so mi tega moža predstavili, sva se skupaj spustila v jamo in se mi je zdelo nekaj pošastnega, tisti rovi, vode do kolen, nekje je pihalo mrzlo, nekje toplo, strahota za delo. Sva tisti obisk opravila, je prišel ven iz rova in sva šla čez eno veliko dvorišče, takrat še ni bilo nobenega Velenja, seveda ne, rudniško dvorišče in na koncu se je možakar ustavil, je rekel, gospod, a boste to napisali, da sem jaz v treh letih naredil za pet let, pri tem sem pa imel za malico vsak dan pet suhih hrušk in kos koruznega kruha. Sem rekel, zakaj pa ne, saj to je, lačni so bili zmeraj tam takrat.