S tega stališča seveda bo zaradi boja za preživetje to obstajalo še naprej. Če pa to na višji nivo damo, se mi zdi pa, da je to nekako razumevanje ali pa razmišljanje, slavljenje prehranjevanja, hrane, kulinarike, zelo podobno, kot je bilo tudi včasih. Da so ljudje, ki jim ti pekorejski užitki nekaj pomenijo in ki bodo iz tega naredili neko umetnost in so ljudje, ki jim to pravzaprav nič ne pomeni.