V bistvu moramo mi tako vse življenje igrat neke vloge. recimo, če si samo predstavljate poročeno žensko, mislim, mora biti ponoči dobra, zjutraj skrbna žena, ki pripravi zajtrk, potem skrbna mati, ki pelje otroka v vrtec, pa še dober šofer mora biti, pa pol mora biti dobra šefinja, ali kar koli že dela v službi, skratka, to so vse vloge, ki jih je treba zamenjat v treh urah. In to je pač neka spretnost, ki jo ljudje tako ali tako imajo. Bolj ko pa gradimo življenjske svetove, bolj se izkaže, da se v vsakem organiziranem načinu skupnega delovanja, recimo, vzpostavlja nov premislek, nova etika, nov temelj, ki nam daje skupno podlago bivanja.