V romanu Drevo brez imena pa se pisatelj še posebej ukvarja z razmerjem med resničnostjo in fikcijo.
Ja, rekel bi, da gre za zgodbo o človeku, ki ga vase potegne preteklost, najprej neka splošna slovenska preteklost, bližnja preteklost, potem pa vedno bolj tudi osebna preteklost. Ena od značilnosti romana je, da skuša porušiti zid med domišljijo in resničnostjo.