Ja, v tem smislu je roman labirint, tako kot ne more razjasniti tiste daljne preteklosti, katere fragmente odkriva v arhivu na nekih papirjih, nekih zapisih, tako ne more biti svoje lastne življenjske zgodbe. Ne samo rediti, ne more do dna in nenadoma se znajde v nekem labirintu in počasi ga, kot je napisala pisateljica Marinčičeva v Spremni besedi, posrka ga preteklost.