Samo ne sme se zdaj slišat, da je to tragičen roman, ki ponavlja zgodbo, ki jo poznamo, ker te strahote tudi po mojem nobena literatura ne more nadgraditi ali jo drugače izraziti, kakor so bila pričevanja sama. To je roman, ki se na nekoliko humoren način tudi ukvarja, ne ravno s to stvarjo, ampak s celotnim našim, današnjim življenjem, ki se skuša povezati, poiskati neke korenine iz preteklosti ali razjasniti nekaj kar je komajda mogoče razjasniti. Če je svet omejen zgolj na sedanjost, je neresničen, pravi pisatelj.