Jaz svojo arhitekturo vidim kot isto, pa tudi kot glasbo. To je, ta središčna os je popolnoma enaka, s tem seveda, da po arhitekturi hodimo, se da sprehajat po vrsarju, po vrtni arhitekturi, po naravi sami, ki je včasih pa najlepša arhitektura, posebej če je to puščava, pa sem ter tja kakšna, kakšna oaza. se očaran nad skrivnostjo sveta in misterijem umetnosti tako v slikarstvu kot poeziji omejuje na bistveno.