To je pa nekaj nenavadnega in celo v evropskem okviru posebnega. A je, recimo, dovolj en profil, bom rekel, literarnega zgodovinarja, da razmišlja o tem fenomenu pravzaprav? Da recimo en tako navaden človek, kot je bil, ki je slabo govoril, ki se je vdajal pijači, ki je imel en kup otrok nezakonskih in tako naprej, ki je slabo govoril, kot sem rekel, ki je bil previden, ki je bil cagav in tako naprej, na drugi strani pa, recimo, naredi Sonetni venec, naredi Krst pri, naredi Zdravljico in tako naprej.