Gutenberg je uporabil reliefne premične črke, ki jih je dobil iz zlitine svinca, kositra in antimona. Zlitino so ulili v matrico, oziroma kalup, v obliki ustrezne črke.
Te črke so lahko večkrat uporabili, če pa so želeli natisniti eno stran, je bilo potrebno vse črke besedila razvrstiti na tako imenovani vrstičnik.