Namreč, do leta 1989 sem mislil, da je žurnalizem stvar komentiranja in analize in sem v glavnem traparil z modrostmi. Potem se je pa, ki je imel takrat sitnosti, so ga zaprli in je potem moral v norišnico, da je lahko urejal Mladino, je enkrat rekel, da se mora malo sprostiti, če bi šel z njim v Prištino. Sem rekel, veš, da grem.