Gozdna paša je stoletja siromašila gozdna tla, ker je posegla v najbolj občutljivi sloj gozda, v podrast. Pasoča živina s parklji zbije tla, kar povzroča zmanjšanje kapacitete tal za vodo in večje izparevanje, slabša zračnost tal pa oslabi delovanje mikroorganizmov, predvsem razkrojevalcev. Posledici sta slaba kaljivost semen in plitvo ukoreninjenje mladja.