Pri tem se odpoveduje romaniziranemu prikazu gledališča kot enega posvečenega prostora žive in neposredne izkušnje, opozarja na medsebojno prepletenost živega in mediatiziranega, ne samo v gledališču, ampak tudi v vseh drugih oblikah sodobne kulture. Gledališče raziskuje v odnosu do televizije in filma, hkrati pa tudi drugih področij človeškega ustvarjanja in delovanja. Zelo zanimivi so recimo primeri iz področja zgodovine rockovske kulture, kjer se ukvarja z razmerjem med posnetkom in izvirnikom oziroma živimi nastopi in posnetimi glasbenimi komadi.