Ker v bistvu če gremo iskat res neko bazično točko, na katero on hoče referirat, tudi njegova iztočnica oziroma njegova filozofija je dosti blizu frankfurtski marksistični šoli, ki je pač izrazito govorila o drugi naravi, o izkušnji kot vedno že posredovani in tako naprej. Skratka, kar on hoče reči, da živo nikoli ni živo in tisto, kar je v živo, je vedno neka konstelacija posredovanosti, ki nekaj v bistvu naredi v živo. Če gledamo pač gledališče, za njim stoji nek dolg proces priprave na to, da bi nekaj bilo živo, spontano in tako naprej.