Pri čemer pa seveda ta igra po mojem mnenju ima neko sidro, neko jedro. In to je seveda, kakor jaz igro razumem, ta se skriva v tej Moebiusovi interpretaciji Salamonove pesmi. To je trenutek, ko on dokončno preseka z bivšim življenjem, ko na nek način odžene družino od sebe in v tej Moebiusovi pesmi je pa seveda čisto apokaliptična vizija sveta.