Nahajamo se v pokrajini, ki si je za svoj simbol izbrala belo štorkljo. Lepa in mogočna ptica je to, vredna take odločitve, toda ne morem se znebiti občutka, da gre pri vsem tem za navadno sprenevedanje, za kupovanje odpustkov za storjene grehe smrtne grehe človeka proti tej ptici, kot so uničevanje njenih stanišč in virov njene prehrane. To je kakor, da bi na poseki velikega gozda postavili mesto in njegove ulice poimenovali z vrstami padlih dreves.