Ugiba ga v sekljanih, kratkih, ime žerjavice sredi jezika, ime na dno pozabe zarojeno, ne govor, zgolj misli se zatika. Če jo prikliče, ki je nima, ženo na tuje okno: Kaj je, je kdo klical? Ji odkima s prazno kretnjo, kot bi kazal kje je čez svet zletela temna ptica, človeške odaje ime.