To pomeni, da ob sebi niso imeli vodnika ter jih nato vodili do samostana, ki je bil edino varno zatočišče. Preden so pse poslali v akcijo, so jim okoli vratu obesili košaro, v kateri je bila hrana, pijača in poživila, na hrbet pa so jim privezali odejo. Ko je pes našel ponesrečenca, ga je najprej skušal izkopati sam.