To vlogo v postnem času doživljam še toliko bolj intenzivno, zaradi tega, ker tudi sam postni čas, če čisto iskreno povem, me včasih, prejšnja leta je kar mimo mene šel, brez da bi pustil kakšne konkretne sledi na meni, ampak zdaj, ker se moram pa na to vlogo pripravljat, torej razmišljat, da pač le vsaj malo upodobim to človeško naravo Jezusovo, je pa treba vse skupaj dosti intenzivno in resno vzeti.
Vsak nekaj žrtvuje in se zdi, da so prav te žrtve največji Blagoslov za župnijo, da od teh žrtev, od tega prostovoljstva, če hočete živi pravzaprav vsa aktivnost naše župnije in se zdi, da je to krasna spodbuda za naprej, krasna spodbuda za danes da je res en močan zagon, ena moč, ki se skriva v vsej tej postavitvi pasijona in kaže, da je Ribnica res ena taka močna župnija, v kateri ljudem ni mar kako župnija živi.