Veš da skriva ta brezbrižni sneg polno pest spominov v dlaneh, lomi s prsti hladnimi srce dušo zebe ko me, leto zamrznil je čas, tebe v spomin kliče mraz, žalost ovija me v plašč, namesto tvojih rok, leto spet riše sledi, misel na tebe boli, in sneg kot sol na rani zaskeli. Zima ve, delam se, da že spet živim, ko o tebi več ne govorim a odkar zvok snežink mi prebuja dan, nočem se zbujati iz sanj.